Zbudili smo se v deževno jutro. Nič hudega, smo si rekli, saj gremo v hlev, kjer bomo krtačili konje. Res smo se razvrstili v tri skupine, vsaka je šla pred svoj boks, kjer so nas čakali uslužbenci, ki skrbijo za konje in nam za začetek razložili, katera pravila moramo upoštevati, če pridemo česat konja. In smo se lotili dela. Tako dobro smo prekrtačili in zmasirali konje, da se je bati, da nas bodo obdržali za konjušarje. Po opravljenem delu se je še vsak otrok, ki je to želel, slikal na konju.
Potem, ko so bili konji urejeni, smo šli z uslužbenko Nino z veliko samokolnico po seno v skladiščni del in s senom nahranili konje. Mimogrede smo še pokukali v enega od boksov, kjer smo občudovali kobilo in njenega 4 dni starega žrebička.
Popoldan smo le dočakali jahanje konj. Po dva otroka sta si ob pomoči spremljevalk nadela čeladi, zajahala konja in odjahala po maneži 4 kroge. Najprej sta se držala sedla, potem sta nam mahala z eno roko, potem z dvema in šla mimo nas še v odročenju. In tako je šlo po dva in po dva toliko časa, da so prišli na vrsto vsi otroci. Škoda, da jih starši niste mogli videti v živo. Bili bi zelo ponosni na svoje otroke.
Za večerjo smo dobili odlične pizze iz domače krušne peči in se »napokali« do onemoglosti.
Za zaključek današnjega večera smo na dvorišču zakurili taborni ogenj in se ob njem hecali in prepevali. Sledilo je tuširanje, v pižamo in spat. Veselimo se jutrišnjega dne, saj nas čaka božanje teličkov na bližnji ekološki kmetiji.
